Imaš občutek, da nisi „OK“?

Ne skrbi, vsak od nas ga pozna. Nekaterim se pojavlja občasno, drugim konstantno. Sčasoma se ga naučiš premagati.

Občutek, da nisi ok izvira iz zgodnjega otroštva. Otrok je povsem odvisen od svojih staršev, nemočen in ranljiv. Odvisen je od njihove ljubezni. Zanjo je pripravljen narediti vse. Kmalu se začne dogajati, da otrok vidi, da je neko njegovo vedenje zaželeno, drugo pa ne.

Ker se to dogaja v obdobju, ko še ni sposoben ločiti sebe od sveta, misli, da se vse dobro in slabo dogaja zaradi njega. Torej istoveti svoje vedenje s seboj. Verjame, da, če njegov jok spravi mamo v slabo voljo, da je on slab. Ko vidi, da se mama nasmehne ob njegovem čebljanju ali nasmehu, se bo potrudil, da bo to počel čim pogosteje. Ja, že zelo majhni se naučimo zatreti svoja čustva in se pretvarjati. Tako se oddaljujemo od pristnega sebe in razvijamo lažni jaz. Tistega, ki je zaželen in za katerega se naučimo, da je vreden ljubezni.

Ker določena čustva niso zaželena, se počutimo, da nismo ok, ko jih doživljamo. V resnici pa gre za to, da se tudi naši starši niso naučili soočati se s čustvi kot so strah, žalost ali jeza. Zato se počutijo neprijetno, ko pride do njih. Ker ne znajo ravnati s svojimi čustvi, tudi otrokovih ne znajo sprejeti z ljubeznijo in z razumevanjem. In tako se začne zgodba »nisem ok«. Bom »ok«, če bom… izpolnil točno določene pogoje, če si bom ljubezen zaslužil.

Tako smo pogosto v strahu, da ne bomo naredili česa »narobe« in izpadli »ne ok«. Poleg tega pa nenehno iščemo, kaj drugi pričakujejo od nas, kaj bi »morali« narediti, da bi bili všečni, sprejeti in ljubljeni, v jeziku otroka »pridni«.

A to je slepa ulica. Čeprav se vsaka generacija znajde v njej. Deloma zaradi procesa razvoja, deloma zaradi nepoučenosti generacij oz. zaradi čustvene nezrelosti. Razlogi pravzaprav niti niso tako pomembni. Glavno je, da lahko vplivamo na doživljanje sebe in da nikoli ni prepozno, da izboljšamo svojo samopodobo in občutek lastne vrednosti.

Kako to naredimo? Kako pridemo v občutek, da smo ok?

Predvsem je potrebno sprejeti nekaj dejstev:

  1. Čustva, vključno s tistimi, ki nam povzročajo neugodje, so naravna. Prav je, da jih občutimo taka kot so. Naša čustva so ok, so tehtna. Pojavijo se zmeraj upravičeno in ob pravem času. O tem ni dvoma. Pojavijo se, ker imajo za nas sporočilo. Če ga sprejmemo, lahko poskrbimo zase, se zaščitimo in pridemo do tega, kar želimo.
  2. Vsi delamo napake. Zato nismo slabi. Na napakah se učimo. Ugotavljamo, kaj ni prav, kdo nismo in česa nočemo. Spoznavamo, kaj želimo namesto tega in kako bomo to dosegli. Rastemo in dobivamo izkušnje.
  3. Življenje ni popolno. Vedno je nekaj v nebalansu, v konfliktu. To je del razvoja. Zato je pomembno, da sprejmemo svojo situacijo vsak trenutek, tako kot je. Četudi nismo zadovoljni z njo. Situacija je le trenutna. Ko prevzamemo odgovornost zanjo, jo lahko spremenimo. V tem je smisel in namen.
  4. Svojih življenjskih lekcij ne moremo prelagati na druge. Če to delamo, se odrekamo svoji moči in rasti. Odvzemamo si priložnost za uspeh in samopotrditev. Ne moremo spoznati, kaj zmoremo. In lekcije se bodo odvijale tako dolgo, dokler ne bomo sprejeli odgovornosti zanje, se soočili z njimi in prejeli njihov nauk.
  5. Vso moč za rešitev kateregakoli izziva najdemo v sebi. Potrebno je le sprejeti odgovornost. Dovoliti si delati napake in se na njih učiti. Le tako napredujemo.
  6. Ločimo svojo vrednost od vedenja. Jaz nisem moje vedenje. Vedenje lahko vedno izboljšam. Jaz pa sem v osnovi ok.

Biti ok  ima več vidikov.  Ko si ok za nekoga, je možno, da nisi ok zase, ker si se morda moral odreči sebi, da si lahko ok za drugega. To ni prava pot.

Prava pot je, da se imaš rad tak kot si; da sprejmeš svojo situacijo, okoliščine, v katerih si; da sprejmeš odgovornost za svoje življenje in poskrbiš zase. Ko si prijazen do sebe, si lahko prijazen do drugih. Ko sprejmeš svoje občutke, ugotoviš, kaj hočeš in česa ne, jasno ti je, kako naprej.

Najprej bodi ok zase, potem za druge. Da si ok zase, pomeni, da sprejmeš svojo sedanjo situacijo in da tudi verjameš, da lahko dosežeš to, kar si želiš. Zato se podpiraš na poti do tja.

Občutek, da si ok se gradi vsak trenutek, dosledno. Tudi, če še nisi tam, kjer bi rad bil, sprejmeš, da si na poti tja. Da si v procesu. Eni pridejo na cilj prej, drugi kasneje. Zato se ne primerjaj z drugimi. Raje se uči od njih. Ali pa jim bodi zgled.

Občutek, da si ok, pride avtomatsko, ko si prisoten »tukaj in zdaj« in ko se čutiš povezanega s prisotnostjo drugih bitij in stvari. Takrat enostavno veš, da ima to, da obstajaš, smisel. Ko imamo občutek, da smo „OK“, pa je samo nebo meja za naše dosežke.

Če bi te zanimalo, kako povečati svojo sposobnost samozavedanja in prisotnosti v sedanjem trenutku, pa te vabim na e-tečaj Trening samozavedanja skozi proces prisotnosti. Več o tem si lahko prebereš tukaj.

2020-10-27T11:57:38+00:00